6. julija 2014 malo po polnoči smo se zbrali na Vrazovem trgu in začeli naše popotovanje v Bosno in Črno goro. Potovali smo v treh kombijih preko Hrvaške, kjer smo se prvi dan ustavili na njihovi obali, natančneje v Pločah.

Dan smo izkoristili za kopanje in piknik na plaži, ki so nam ga zavidali vsi ostali obiskovalci tamkajšnje plaže. Popoldne smo pot nadaljevali mimo Sarajeva in kanjona reke Drine, kjer smo bili navdušeni nad naravnimi lepotami pokrajine. Zadnjih nekaj kilometrov smo prevozili po, za naše razmere, zelo slabi cesti, kjer so nam delale družbo tudi krave in ovce. V zgodnjih večernih urah smo le prispeli v naš tabor. Tam nas je pričakala obilna večerja. Hrane in pijače nam tudi v prihodnjih dneh ni manjkalo, kot se to v Bosni spodobi. Naslednji dan je bil dan za rafting, ki smo se ga vsi zelo veselili in na koncu nismo bili razočarani.

Narava je bila prečudovita, reka pa ravno prav divja za sproščanje adrenalina.

Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo si privoščili skok v Taro, ki je imela skoraj prijetnih 11 stopinj.

Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v Črno Goro. Najprej na ogled Podgorice, kjer smo preživeli dan, kasneje smo pot nadaljevali v Budvo. Po kopanju v črnogorskem morju smo začeli z raziskovanjem nočnega življenja, ki pa nas ni tako navdušilo, kot smo pričakovali. Pa vendar, kjer je dobra družba, je tudi dobra zabava, zato smo se imeli odlično. V Budvi smo preživeli še dva dni, obiskali plažo, jedli najcenejše hamburgerje kar je možno, obiskali središče stare Budve in Kotor. Kjer smo se povzpeli do najvišje razgledne točke in kljub naporni noči vzpon preživeli.

Zadnji dan smo se od mesta vsaj malo lažje poslovili, saj je padal dež, ko pa smo prispeli do Dubrovnika je že sijalo sonce. Ogledali smo si panoramo mesta iz razgledne točke in se vsi navdušeno slikali, saj je bil pogled izjemen. Pot nazaj nas je ponovno vodila čez Belo krajino, kjer smo oddali enega od kolegov, na njihovi domačiji pa so nam pripravili obilno dobrodošlico in poskrbeli, da se naša ekskurzija ni prehitro končala. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli nazaj v Ljubljano. Čeprav smo bili žalostni, da je našega izleta konec, nam je nasmeh na obraz narisala misel na novo ekskurzijo prihodnje leto.